Premislek o izobraževanju raziskovalcev v času globalizacije: pogledi podoktorskih raziskovalcev

Ewelina Niemczyk

Povzetek:  V sodobni globalni družbi univerze v evropskem prostoru vse več prizadevanj vlagajo v razvoj raziskovalnih kapacitet svojih raziskovalcev. Glede na dejstvo, da se raziskovalno okolje hitro spreminja pod vplivi internacionalizacije, komercializacije, tehnološkega napredka ter inovativnih oblik raziskovanja, se tudi od raziskovalcev pričakuje, da bodo vse bolj prisotni v mednarodnem prostoru. Toda raziskav na tem področju je razmeroma malo. Še manj pa je razumevanja, kako izobraževalne prakse v visokošolskem prostoru bodisi spodbujajo ali morda ovirajo pridobivanje kompetenc, ki so nujne za uspešno interdisciplinarno in v mednarodni prostor vpeto raziskovanje. Da bi vsaj nekoliko presegli odsotnost tovrstnih razprav, v tem prispevku predstavljamo rezultate kvalitativne raziskave o stališčih osmih evropskih podoktorskih raziskovalcev. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, kakšno znanje in kompetence bi morali usvojiti globalno kompetentni raziskovalci, da bi lahko kakovostno raziskovali. Ob tem opozarjamo tudi na možnosti, ki bi jih morale zagotavljati visokošolske institucije, ki mlade izobražujejo in razvijajo njihove kompetence. Na tem področju bo potrebno obstoječe prakse temeljito premisliti. Več pozornosti bi bilo treba posvetiti: (a) boljši pripravi mladih raziskovalcev na globaliziran svet ter (b) oviram, ki omejujejo njihov razvoj. Čeprav rezultatov ni mogoče posploševati, so ugotovitve dovolj zanimive za širše bralstvo, med drugim tudi za uveljavljene raziskovalce, tiste, ki na to področje šele vstopajo, pa tudi za tiste, ki se ukvarjajo z vodenjem raziskav.