Razlike v dosežkih dijakov pri zunanjih preverjanjih znanja pred vpisom in ob zaključku gimnazijskih in drugih srednješolskih programov

Darko Zupanc

Povzetek:  Na podlagi pomembnih razlik v dosežkih med posameznimi učenci pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) leta 2006 lahko sklepamo, da so se v različne gimnazijske programe vpisovali učenci, ki so se pri slovenščini, matematiki in biologiji pomembno razlikovali v znanju. Tudi pri maturi so dijaki, po skupinah, ki obiskujejo različne gimnazijske programe, različno uspešni – v splošnem uspehu, pa tudi po dosežkih pri posameznih izpitih. Že pri vpisu v različne srednješolske programe se dijaki zelo razlikujejo po dosežkih pri NPZ iz slovenščine, matematike in biologije. Razlika v dosežkih osnovnošolcev je izrazita pri vpisu v različne programe gimnazij – strokovne gimnazije, še večja pa je razlika v primerjavi s tistimi, ki so se vpisali v programe, ki se zaključijo s poklicno maturo, ali v srednje poklicno izobraževanje. Strokovne gimnazije, med njimi še posebej ekonomske, so v Sloveniji šibki člen gimnazijskih programov. V strokovnih gimnazijah in na nekaterih umetniških smereh gimnazij so zbrani dijaki, ki so pri NPZ iz slovenščine, matematike in biologije (kasneje je podobno tudi pri maturi) dosegli pomembno slabše rezultate, pa se prav tako lahko vpisujejo na vsa področja univerzitetnega študija. V primerjavi z dijaki splošnih gimnazij pa še slabše znanje pri NPZ iz slovenščine, matematike in biologije izkazujejo mladi, ki se vpisujejo v srednješolske programe, ki se zaključijo s poklicno maturo, in se prav tako lahko vpisujejo v številne univerzitetne študijske programe. V Sloveniji so se na prehodih v različne vrste in stopnje izobraževanja v kratkem časovnem obdobju zgodili veliki strukturni premiki v deležih vsakoletne generacije in v izkazanem znanju pri NPZ ob koncu osnovne šole in pri maturi. Pri iskanju dobrih rešitev se ni mogoče izogniti spoprijemanju s temi težavami.