Predšolska vzgoja v Sloveniji in Srbiji: od optimalnega učenja, razvoja in dobrega počutja otrok k merjenju njihovih učnih dosežkov

Andreja Hočevar, Mojca K. Šebart in Mojca Lukan

Povzetek:  V zadnjih letih je v mednarodnem prostoru razmeroma veliko pozornosti namenjene politikam vzgoje in izobraževanja, ki jih promovirajo mednarodne institucije, kot so OECD, Svetovna banka in institucije EU. V besedilu uvodoma predstavimo in kritično ovrednotimo razmisleke omenjenih institucij o predšolski vzgoji. Pokažemo, da si že na tej ravni sistema vzgoje in izobraževanja prizadevajo za vzgojo oseb, ki se bodo hitro odzivale na zahteve trga dela. Procesna raven in cilji vzgoje, ki vodijo k avtonomni in optimalno razviti osebnosti, v njihovih razmislekih nimajo pomembnega mesta. V besedilu opravimo tudi primerjalno analizo, s katero ugotavljamo, ali, in če da, kako se v ciljih zakonov, kurikularnih dokumentov in v zasnovah modelov evalvacije kakovosti predšolske vzgoje v Sloveniji in Srbiji odražajo pričakovanja, ki jih na predšolsko vzgojo naslavljajo obravnavane mednarodne institucije. Rešitve v izbranih državah smo primerjali, ker imata skupno zgodovino institucionalne predšolske vzgoje, bili sta namreč del skupne države. Zato nas je zanimalo, kako se sistem predšolske vzgoje od osamosvojitve dalje razvija v vsaki od njiju. Analiza pokaže, da so v obeh državah pričakovanja mednarodnih institucij že vpisana v nekatere formalne dokumente, ki urejajo področje predšolske vzgoje: v zasnovo modela evalvacije kakovosti in v izhodišča prenove kurikuluma za vrtce v Sloveniji ter v cilje krovnega zakona in deloma v cilje kurikularnega dokumenta v Srbiji.