Druckerjev managerski novorek v vzgoji in izobraževanju
Igor Bijuklič

Povzetek:  Uvodoma opisujemo nastanek in sodobno pomensko rabo izraza novorek, nakar skušamo pokazati, da lahko učinki novoreka, kot je oviranje mišljenja, nastajajo tudi »nenamensko«, znotraj nekaterih vrst vednosti, ki svoje specifične koncepte in spoznavne metode širijo v smeri obče veljavnosti ne glede na to, ali ti ustrezajo naravi obravnavanega predmeta/področja ali ne. V osrednjem delu skozi ta vidik obravnavamo implikacije znanstvenega managementa F. W. Taylorja in univerzalizacije veljavnosti njegovih principov na celotno družbo, predvsem pa, kakšne paradigmatske spremembe prinaša iz Taylorja izhajajoča Druckerjeva managerska revolucija, ki temeljno redefinira pomen in vlogo znanja, izobraženosti in pismenosti, kar dokazujejo nekateri Druckerjevi osrednji teoremi, kot sta denimo »ekonomija znanja« ali »družba znanja«. Zagovarjamo tezo, da se je v času krize humanistične tradicije Druckerjev management povzdignil v megaparadigmo znanja in institucij, kjer znanje nastaja. S tem ko je Druckerjev management formaliziral svoj status v (nad)vednost, ki napravlja znanje produktivno in odloča o bodoči produkciji znanja, postanejo redefinirani pojmi vzgoje in izobraževanja tudi ključne sestavine managerskega novoreka in njegove diskurzivne produkcije, ki s pozicije radikalnega reformizma merijo neposredno na šolsko polje. Pri tem na primeru pokažemo, kako predpostavke Druckerjevih konceptov iztirjajo ustaljena pojmovna razlikovanja in pomene, ki so služili kot orientacijska mesta, po katerih smo bili vajeni misliti dejavnost vzgoje in izobraževanje, njeno bistvo in smotre.

Za ogled celotnega besedila morate biti naročnik in se prijaviti.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.