Pogledi na individualizacijo in diferenciacijo pouka: ključne konceptualne poteze, nekateri problemi in perspektive Damijan Štefanc
Povzetek: V prispevku se lotevamo vprašanja konceptualnih pojmovanj in sistemske umeščenosti učne diferenciacije in individualizacije v osnovni šoli na Slovenskem, kar je tematika, s katero se je v Sloveniji najbolj intenzivno ukvarjal France Strmčnik. V prvem delu članka najprej orišemo razumevanje koncepta individualizacije v didaktični in pedagoški literaturi povojnih desetletij, zlasti v 50. in 60. letih 20. stoletja, preden je v to polje vstopil Strmčnik s svojim raziskovalnim in strokovnim delom. Pokažemo, da je bila individualizacija pouka vseskozi razumljena kot eno od didaktičnih načel, a ne samo to: predvsem v 60. letih je bila tudi pomembno sistemsko in šolskopolitično, pa tudi ideološko vprašanje. V drugem delu članka nato orišemo Strmčnikov prispevek k razvoju učne diferenciacije in individualizacije. Dokazujemo tezo, da je s sistematičnim proučevanjem tega področja, predvsem pa z utemeljevanjem vloge in pomena t. i. fleksibilne učne diferenciacije pomembno – če ne celo odločilno – prispeval k ohranitvi enotne osnovne šole in k zaviranju političnih in strokovnih teženj po uvajanju zunanje diferenciacije v prvem obdobju po slovenski osamosvojitvi. Zadnji del članka je namenjen prikazu sistemskih rešitev učne diferenciacije v osnovnošolski zakonodaji: najprej rešitvam leta 1996, nato pa spremembam teh rešitev, ki so sledile v obdobju od 2006 do 2012 – in so tudi v delu stroke naletele na kritičen odziv.