Stališča, zaznana kompetentnost, zaznana opora in stres pri učiteljih in svetovalnih delavcih osnovnih in srednjih šol v začetnem obdobju pouka na daljavo zaradi epidemije covida-19 Živa Krajnc, Adelisa Huskić, Zala Kokol, Tina Kos in Katja Košir
Povzetek: V Sloveniji je marca 2020 zaradi epidemije covida-19 pouk v osnovnih in srednjih šolah začel potekati na daljavo, kar je zahtevalo velike prilagoditve dela vseh zaposlenih v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Perspektivo pedagoških delavcev, zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah, smo preverjali s spletnim vprašalnikom, v katerem je sodelovalo 1.081 učiteljev in svetovalnih delavcev z osnovnih in srednjih šol. Osnovni namen raziskave je bil preveriti občutek kompetentnosti pedagoških delavcev za uporabo IKT, njihova stališča do poučevanja na daljavo, poročanje o poteku dela ter zaznane prednosti, pomanjkljivosti in ovire takšnega načina dela, zaznano oporo pri delu in samoporočani stres pri delu. Prav tako smo želeli preveriti odnose med navedenimi konstrukti ter razlike med udeleženci v navedenih konstruktih glede na zaposlitev v osnovni in srednji šoli, predhodna izobraževanja o IKT ter skrb za lastne predšolske ali mlajše šolske otroke. Rezultati kažejo, da so udeleženci, zaposleni v srednjih šolah, poročali o višji zaznani kompetentnosti za uporabo IKT-orodij, pozitivnejših stališčih do izobraževanja na daljavo ter nižji stopnji stresa kot zaposleni v osnovnih šolah. Prav tako so v primerjavi z zaposlenimi v osnovnih šolah ugodneje ocenjevali komunikacijo z učenci ob delu na daljavo ter odzive učencev. Poleg tega so o večji zaznani kompetentnosti za uporabo IKT pri pouku, pozitivnejših stališčih do pouka na daljavo ter nižji stopnji stresa poročali udeleženci, ki so bili predhodno vključeni v projekt(e) usposabljanja za uporabo IKT. Pedagoški delavci, ki so ob delu na daljavo skrbeli za lastne pred- ali osnovnošolske otroke, so poročali o višji stopnji stresa.