Scenariji šolskega vsakdana med epidemijo s perspektive otrok

Tanja Oblak Črnič

Povzetek:  Med nedavno epidemijo covida-19 se je svet šole intenzivno in nenapovedano »preselil« v sfero doma, ki se je posledično intenzivneje spojila s sfero vzgoje, izobraževanja in dela. V članku se sprašujemo, kakšna razmerja v vsakdanjem življenju otrok so prinesle okoliščine, pogojene z epidemično stvarnostjo, in kakšne scenarije šolskega vsakdana so ob intenzivni digitalizaciji pouka vzpostavili otroci. S pomočjo spletne pilotne raziskave na priložnostnem vzorcu osnovnošolskih otrok (od 4. do 7. razreda) skušamo prikazati doživljanje digitalizacije pouka, identificirati odzive otrok ter morebitne razlike med njimi. Ker gre za pilotno poizvedbo med zgodnjo fazo epidemije, je razprava primerna zgolj kot eksploracija (p)osebnih pogledov otrok na digitalni šolski vsakdan. Študija med drugim kaže, da so se anketirani otroci na pouk na daljavo relativno pozitivno odzvali, hkrati pa detektirali pomanjkljivosti in rešitve. Ključno omejitev izoliranega vsakdana so zaznali tako v odsotnosti fizičnih stikov kot prepovedi mobilnosti zunaj doma. Doživljanje pouka na daljavo znotraj še tako homogene skupine otrok pa je pokazalo na pet ločenih scenarijev – od splošnega nezadovoljstva in konkretizacije ovir ob pouku na daljavo do navdušenosti nad nastalo situacijo – pri čemer je večja obremenjenost s šolskimi obveznostmi deloma bolj prizadela dekleta kot dečke, ki so večjo avtonomijo izrazili tudi pri preživljanju prostega časa.