Značilnosti individualnega pouka v slovenskih glasbenih šolah
Branka Rotar Pance in Ana Kavčič Pucihar

Povzetek:  V vertikali glasbenega izobraževanja so specifični glasbeni cilji vpeti v kontekst umetnosti, kulture, etike in vpliva glasbenih dejavnosti na izoblikovanje posameznikove celovite osebnosti ter njegovih socialnih komponent. Med specifikami glasbenega izobraževanja je v ospredju individualni pouk inštrumenta, ki v učnem procesu omogoča intenzivno medsebojno interakcijo učitelja in učenca. Pri pouku, ki postavlja v središče učenca, ima učitelj možnost postati odzivnejši na učenčeve ideje in vprašanja, učenca spodbujati in podpirati v razmišljanju ter mu postavljati nove izzive. Učiteljeva profesionalna odličnost temelji na njegovi strokovni ekspertizi, osebnostnih lastnostih in socialnih veščinah. V procesu glasbenega razvoja in pri dosežkih učencev imajo veliko vlogo starši. V raziskavi, izvedeni med 78 učitelji flavte, smo preučevali nekatere značilnosti individualnega pouka v glasbeni šoli. Učitelji so poudarili, da težave zaznavajo predvsem na strokovnem področju, povezanem s tehniko igranja inštrumenta. Pri delu z učenci ocenjujejo, da ti doma premalo vadijo. Starši ne posegajo v učiteljevo strokovno integriteto. V nižjih razredih flavte prisotnost staršev pri pouku pomaga učencem k boljšemu napredku. Učitelji ne zaznavajo obremenjujočih težav v delovnem okolju, ki bi zavirale njihov poklicni razvoj in kreativno delo. Ker je uspešnost vzgojno-izobraževalnega dela pri individualnem pouku flavte povezana s poklicno odličnostjo učitelja, so opredelili, katere lastnosti zaznavajo kot gradnike odličnosti.

Za ogled celotnega besedila morate biti naročnik in se prijaviti.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.