Značilnosti individualnega pouka v slovenskih glasbenih šolah Branka Rotar Pance in Ana Kavčič Pucihar
Povzetek: V vertikali glasbenega izobraževanja so specifični glasbeni cilji vpeti v kontekst umetnosti, kulture, etike in vpliva glasbenih dejavnosti na izoblikovanje posameznikove celovite osebnosti ter njegovih socialnih komponent. Med specifikami glasbenega izobraževanja je v ospredju individualni pouk inštrumenta, ki v učnem procesu omogoča intenzivno medsebojno interakcijo učitelja in učenca. Pri pouku, ki postavlja v središče učenca, ima učitelj možnost postati odzivnejši na učenčeve ideje in vprašanja, učenca spodbujati in podpirati v razmišljanju ter mu postavljati nove izzive. Učiteljeva profesionalna odličnost temelji na njegovi strokovni ekspertizi, osebnostnih lastnostih in socialnih veščinah. V procesu glasbenega razvoja in pri dosežkih učencev imajo veliko vlogo starši. V raziskavi, izvedeni med 78 učitelji flavte, smo preučevali nekatere značilnosti individualnega pouka v glasbeni šoli. Učitelji so poudarili, da težave zaznavajo predvsem na strokovnem področju, povezanem s tehniko igranja inštrumenta. Pri delu z učenci ocenjujejo, da ti doma premalo vadijo. Starši ne posegajo v učiteljevo strokovno integriteto. V nižjih razredih flavte prisotnost staršev pri pouku pomaga učencem k boljšemu napredku. Učitelji ne zaznavajo obremenjujočih težav v delovnem okolju, ki bi zavirale njihov poklicni razvoj in kreativno delo. Ker je uspešnost vzgojno-izobraževalnega dela pri individualnem pouku flavte povezana s poklicno odličnostjo učitelja, so opredelili, katere lastnosti zaznavajo kot gradnike odličnosti.