Pomen rezilientnosti bodočih pedagoških delavcev
Karmen Drljić, Tina Štemberger in Vanja Kiswarday

Povzetek:  Pedagoški delavci so izpostavljeni nenehnim spremembam, zato se morajo že v začetnem izobraževanju opolnomočiti za avtonomno in angažirano delovanje, torej za izgrajevanje lastne rezilientnosti. S tem v povezavi smo želeli ugotoviti, kako študentje, bodoči pedagoški delavci, ocenjujejo varovalne dejavnike rezilientnosti ter kakšne so razlike v njihovih ocenah glede na študijski program in glede na to, ali je med cilji praktičnega pedagoškega usposabljanja delo z otroki s posebnimi potrebami. V raziskavi je sodelovalo 251 študentov, ki so izpolnili anonimni vprašalnik. Rezultati kažejo, da študentje med varovalnimi dejavniki rezilientnosti najviše ocenjujejo učečo se skupnost, torej sodelovanje, diskusije in refleksijo, prav tako ocenjujejo visoko motiviranost za pedagoški poklic. Med varovalnimi dejavniki rezilientnosti se kaže tudi pomembna povezanost, največja je med angažiranostjo študenta ter doživljanjem in obvladovanjem visokih pričakovanj. Ugotavljamo tudi, da študentje, ki so v okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja imeli med cilji delo z otroki s posebnimi potrebami, v povprečju varovalne dejavnike rezilientnosti ocenjujejo više, prav tako se kažejo razlike v oceni varovalnih dejavnikov rezilientnosti med študenti različnih pedagoških študijskih programov.

Za ogled celotnega besedila morate biti naročnik in se prijaviti.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.