Uvodnik

Damijan Štefanc

Zadnja letošnja številka Sodobne pedagogike prinaša štiri znanstvene članke
v slovenskem in pet v angleškem jeziku.

O pomenu rezilientnosti bodočih pedagoških delavcev pišejo Karmen Drljić,
Tina Štemberger in Vanja Kiswarday. Avtorice uvodoma poudarijo, da je rezilientnost
učiteljev mogoče opredeliti kot dinamičen psihološki in socialni konstrukt,
ki vključuje tako posameznikove osebne kot profesionalne lastnosti in se oblikuje
znotraj določenega konteksta. Opravile so raziskavo, s katero so preverjale, kako
študentje, ki študirajo na različnih pedagoških smereh, ocenjujejo lastno rezilientnost
in s tem posamezne varovalne dejavnike rezilientnosti. Rezultati kažejo, da
študentje v povprečju visoko ocenjujejo lastne varovalne dejavnike rezilientnosti,
najviše vlogo učeče se skupnosti, iz česar je moč sklepati, da cenijo pogovore in diskusijo
tako v skupini študentov kot tudi z mentorji in visokošolskimi učitelji. Visoko
ocenjujejo tudi motiviranost za izbiro pedagoškega poklica in s tem tudi pozitivno
vrednotenje ter pomen tega poklica za družbo. Zanimiva ugotovitev je tudi, da so
varovalne dejavnike, ki krepijo rezilientnost, više ocenili študentje, pri katerih je bil
eden izmed ciljev praktičnega usposabljanja delo z otroki s posebnimi potrebami.
Katja Jeznik, Petra Gregorčič Mrvar in Marjeta Šarić v svojem prispevku
obravnavajo pogled staršev na delo šolske svetovalne službe. Najprej v ospredje
postavijo osnovna načela vzpostavljanja sodelovalnega odnosa med šolskimi svetovalnimi
delavci in starši ter nekatere ovire, na katere naj bi bili svetovalni delavci
pozorni in jih odpravljali. V drugem delu razprave pa predstavijo del ugotovitev
širše empirične raziskave o šolski svetovalni službi v Sloveniji – tj. del, v katerem
je avtorice zanimalo, kako se starši spoznajo z delom šolske svetovalne službe, v
čem prepoznavajo glavne naloge svetovalnih delavcev in katera so področja, na
katerih bi starši potrebovali pomoč, podporo ali informacije šolskega svetovalnega
delavca. Glede na ugotovitve sklepajo, da starši izkazujejo solidno poznavanje šolske
svetovalne službe in izražajo pozitiven odnos do njenega dela, svetovalni delavci
pa tudi pozitiven odnos do staršev. Kot poudarjajo, je na podlagi zbranih podatkov
sicer težko oceniti, ali šolska svetovalna služba vlaga zadosten napor v vzpostavitev
kakovostnega sodelovanja s starši ali ostaja na ravni ustaljenih načinov in oblik
sodelovanja. Precej je namreč na tem področju tudi ovir, zlasti veliko administrativnega
dela in v povezavi s tem pomanjkanje časa. Zato bi bilo treba, kot pišejo
avtorice, analizirati stopnjo administrativnih obremenitev svetovalnih delavcev in
se po potrebi zavzeti za njihovo razbremenitev, s čimer bi morda pridobili več časa
za bolj kakovostno sodelovanje in povezovanje z drugimi akterji, torej tudi s starši.
Naslednji prispevek obravnava andragoško tematiko, v njem pa Nives Ličen,
Maja Mezgec in Matej Urbančič pišejo o integrativnem izobraževanju in učenju
mentorjev na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO). Uvodoma
poudarijo, da ima izobraževanje za starejše drugačen pomen kot za mlade in odrasle,
ki so delovno aktivni. V tem procesu postane pomembno zlasti dialoško znanje
ter razvijanje novih povezav med različnimi vrstami znanja, zato morajo biti tudi
mentorji starejših drugače usposobljeni kot mentorji otrok, mlajših odraslih ali
odraslih zaposlenih. Empirična raziskava, ki jo predstavljajo, je bila zasnovana na dveh teoretskih
predpostavkah: da je mentorstvo vpeto v socialno okolje in da poteka v obliki dialoga.
Mentorje so tako spraševali o njihovem učenju, da bi ugotovili nekatere značilnosti
modela mentorstva na SUTŽO. Ugotovili so, da se na SUTŽO razvija dialoško
mentorstvo z značilnostmi integrativnega izobraževanja. Kot ugotavljajo v sklepnem
delu, bi lahko raziskavo nadaljevali s poglobljenim spoznavanjem mentorstva tudi
v posameznih študijskih krožkih.
Naslednji prispevek naslavlja tematiko, ki v naši reviji ni deležna pogoste
pozornosti, namreč glasbeno izobraževanje. O značilnostih individualnega pouka
v slovenskih glasbenih šolah razpravljata Ana Kavčič Pucihar in Branka Rotar
Pance, ki poudarjata, da je vzgojno-izobraževalno poslanstvo slovenskih glasbenih
šol tesno povezano s poslanstvom izobraževalnega sistema nasploh, hkrati pa ima
svoje posebnosti. Pouk v glasbeni šoli se organizacijsko precej razlikuje od pouka v
splošnem izobraževanju. Med specifikami glasbenega izobraževanja najbolj izstopa
individualna učna oblika, ki omogoča tesno povezanost učitelja z učencem in njegovimi
starši, obenem pa ne omogoča intenzivnega sodelovanja z drugimi učenci v
oddelku, zato je učenec pogosto prikrajšan za opazovanje sošolcev kot kompetenčnih
modelov, ki bi mu služili kot dodatna spodbuda pri učenju. Z empirično raziskavo,
ki jo avtorici predstavljata, sta ugotavljali posamezne značilnosti individualnega
pouka flavte v slovenskih glasbenih šolah. Pri tem sta želeli ugotoviti, s katerimi
težavami se učitelji flavte najpogosteje soočajo na strokovnem področju, pri delu z
učenci in starši ter v delovnem okolju, pa tudi kakšno mnenje imajo učitelji flavte
o pomenu sodelovanja s starši in njihovi vlogi pri napredku učencev pri igranju
inštrumenta ter katere lastnosti ima učitelj flavte, ki ga odlikuje poklicna odličnost.
Učitelji flavte so v raziskavi opredelili sedem lastnosti odličnega učitelja flavte: zna
motivirati učence, je pošten in spoštljiv do vseh učencev, je potrpežljiv, se stalno
izpopolnjuje, zna vzpostaviti konstruktiven odnos z učenci, je ustvarjalen in inovativen
ter dosleden. Učiteljeva odličnost se kaže tudi skozi verbalno komunikacijo,
sposobnosti vzpostavljanja avtoritete in postavljanje visokih standardov učencem.

Zadnji štirje prispevki v tokratni številki revije so objavljeni v angleškem jeziku
in obravnavajo raznolike aktualne tematike v mednarodnem kontekstu.
Anka Jurčević Lozančić, Sanja Basta in Ivan Šerbetar predstavljajo
zasnovo in evalvacijo vprašalnika, s katerim je mogoče meriti odnos učiteljev do
sodelovanja s starši. Kot namreč ugotavljajo, zanimanje za raziskovanje sodelovanja
med šolo in starši postaja vse večje, saj tudi starši na tem področju postajajo vse
bolj angažirani. In merski instrument, ki je namenjen evalvaciji odnosa učiteljev
do sodelovanja s starši, lahko pomembno prispeva k metodologiji pedagoškega
raziskovanja.
O usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev osnovnih in srednjih šol za prepoznavanje
zlorab otrok na primeru Španije pišejo Mar Badia, Xenia Garcia, Pilar
Escotorín in Marc Brundelius, ki so model takšnega usposabljanja razvijali v
okviru evropskega Erasmus+ projekta WIDE (Witnessing Domestic Violence and
Audit Education in school system). Izhajali so namreč iz ugotovitve, da so bili le
vzgojitelji predšolskih otrok v zadostni meri deležni usposabljanj, ki bi jih lahko
šteli za relevantna. V raziskavi, ki so jo izvedli, so med drugim ugotovili, da veliko vzgojiteljev in učiteljev nikoli ni uporabljalo potrebnih pristopov, ki bi jim omogočili
pravočasno zaznavanje zlorab.
V prispevku z naslovom Nekateri vidiki razvojno (ne)stimulativnih interakcij
staršev s predšolskimi otroki – implikacije temeljnih determinant starševskega vedenja
Dženeta Camović ugotavlja, da se otroci v vsakdanjem življenju srečujejo
z raznolikim, bolj ali manj stimulativnim vedenjem staršev, pri čemer sta zlasti v
zgodnjem obdobju podpora in spodbujevalno vedenje staršev ključna za otrokov
kognitivni, socialni in čustveni razvoj. Zato je opravila raziskavo, s katero je pridobila
vpogled v nekatere vidike interakcije med starši in njihovimi predšolskimi
otroki v povezavi z nekaterimi temeljnimi determinantami starševskega vedenja.
Zadnji znanstveni prispevek v tokratni številki Sodobne pedagogike obravnava
vprašanje, kako učitelji in dijaki srednjih šol na Hrvaškem dojemajo šolsko klimo,
njegovi avtorji pa so Jelena Pavičić Vukičević, Marko Prpić in Irena Cajner
Mraović. Kot poudarjajo, je šolska klima razmeroma trajen dejavnik kakovosti
šolskega okolja, temelji pa na skupnem dojemanju vedenja v šoli in nanjo vplivajo
tako formalni kot neformalni organizacijski vidiki, osebnosti udeležencev ter način
upravljanja šole. V članku predstavljajo raziskavo, s katero so ugotavljali, ali obstajajo
razlike med dojemanjem šolske klime pri učiteljih in dijakih. Rezultati so
pokazali, da so učitelji vse dimenzije šolske klime ocenjujejo bolj pozitivno kot dijaki.

V prav posebno veselje nam je, da smo v pričujoči izdaji revije lahko objavili
tudi jubilejni zapis ob 90-letnici našega spoštovanega profesorja dr. Janeza Sagadina.
S svojimi zapisi so prispevek sooblikovali nekateri njegovi najtesnejši sodelavci in
učenci. V nekaj skromnih vrsticah ni mogoče izraziti, kako pomembno delo je na
področju pedagogike in zlasti pedagoške metodologije opravil prof. dr. Sagadin. Naj
zato zadostuje spoznanje: na temelje, ki jih je v našem prostoru postavil pedagoški
metodologiji, se znanstvena pedagogika na Slovenskem opira že zadnjih petdeset let!