Nekateri vidiki razvojno (ne)stimulativnih interakcij staršev s predšolskimi otroki – implikacije temeljnih determinant starševskega vedenja

Dženeta Camović

Povzetek:  Otroci se v vsakdanjem življenju srečujejo z raznolikim, bolj ali manj stimulativnim vedenjem staršev. V zgodnjem obdobju sta podpora in spodbujevalno vedenje staršev ključna za otrokov kognitivni, socialni in čustveni razvoj. V kolikor to umanjka ali pa starši celo zanemarjajo otroka oz. imajo do njega neustrezen odnos, ima to negativne posledice. Namen raziskave, ki jo predstavljamo v prispevku, je bil pridobiti vpogled v nekatere vidike interakcije med starši in njihovimi predšolskimi otroki (starimi med 4 in 6 let) v povezavi z nekaterimi temeljnimi determinantami starševskega vedenja. V raziskavi smo upoštevali izbrane oblike stimulativnega (branje z otroki, igranje z njimi, petje pesmic, ipd.) ter nestimulativnega starševskega vedenja (vpitje na otroke, telesno kaznovanje). Ugotovili smo statistično pomembne razlike zlasti med spoloma staršev, ko gre za prakse (ne)stimulativnih interakcij med starši in otroki. Prav tako rezultati kažejo, da starši z nižjo stopnjo izobrazbe, nižjim socialno-ekonomskim statusom in tisti iz ruralnega okolja v manjši meri izvajajo stimulativne dejavnosti s svojimi otroki (branje, risanje, petje, igranje s črkami in števili, itd.), tj. dejavnosti, ki prispevajo k razvoju grafomotoričnih, kognitivnih ter socialno-emocionalnih spretnosti.