Skrb za učinkovitost predšolske vzgoje ali »mehki inženiring« delovne sile prihodnosti?

Andreja Hočevar in Mojca Kovač Šebart

Povzetek:  Avtorici poudarjata, da se z mednarodnimi študijami, ki preverjajo znanje in spretnosti otrok ter mladostnikov, politike in premisleki na področju predšolske vzgoje, vse bolj usmerjene na učinkovitost vlaganj oz. »donosnost«, ki jo ima predšolska vzgoja za razvoj »človeškega kapitala« in za trg dela. V tem kontekstu na področju predšolske vzgoje vstopa v ospredje razvijanje spoznavnih, socialnih in emocionalnih spretnosti, ki so osnova za kasnejše dosežke otrok v šoli in na trgu dela. Avtorici v zvezi s tem predstavita nekatere izsledke avtorjev, ki problem obravnavajo v Nordijskih državah: opozarjajo, da v ospredje vzgojnega procesa v vrtcu vstopa pripravljenost otrok za šolo, s čimer se povečuje nevarnost njihovega pošolanja, vzgojna praksa vrtcev pa se usmerja predvsem na rezultate učenja otrok, predvsem pa na razvoj tistih spretnosti, ki jim bodo koristile kasneje v življenju – ko se bodo šolali ali se zaposlili. V drugem delu besedila avtorici analizirata besedila objavljena v tej številki Sodobne pedagogike, v katerih avtorice iz državah na območju nekdanje Jugoslavije (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Slovenija in Srbija) predstavljajo kurikularne in sistemske rešitve ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti predšolske vzgoje na procesni ravni v njih.