Vodenje vzgojno-izobraževalnih zavodov in vpliv na ustvarjalnost vzgojiteljev

dr. Majda Cencič in dr. Tina Štemberger

Povzetek:  Ravnatelji so pomemben dejavnik napredka vzgojno-izobraževalnih zavodov, zato naj delujejo v smeri podpore in zaupanja in naj spodbujajo tudi ustvarjalnost zaposlenih. Različni seznami kompetenc ravnateljev poudarjajo spremembe in inovacije, ki niso odvisne le od ustvarjalnih idej ravnateljev, ampak tudi od idej zaposlenih. Tako nas je zanimalo, kako vzgojitelji ocenjujejo vodstvo vzgojno-izobraževalnih zavodov kot dejavnik, ki vpliva na ustvarjalnost vzgojiteljev, in kakšna so mnenja vzgojiteljev, ki so v svojem okolju označeni kot ustvarjalni, o vplivu vodstva na svojo ustvarjalnost. V empirični kvantitativni neeksperimentalni raziskavi na podlagi spletnega vprašalnika smo na vzorcu 366 anketiranih vzgojiteljev ugotovili, da ti pozitivno ocenjujejo vlogo vodstva pri vplivanju na svojo ustvarjalnost; najbolje ocenjujejo prav vodstvo vrtca. Še bolj pa so vlogo vodstva izpostavile vzgojiteljice, ki so prepoznane kot ustvarjalne, in pokazale na njegovo dvojno vlogo, saj vodstvo lahko deluje kot pozitivna spodbuda ali pa kot zaviralec ustvarjalnosti zaposlenih. Na podlagi rezultatov Mann-Whitneyjevega in Kruskall-Wallisovega preizkusa smo ugotovili statistično značilne razlike pri oceni vpliva vodstva na ustvarjalnost vzgojiteljev glede na delovno mesto in delovno dobo le-teh. Delovna doba in ocena lastne ustvarjalnosti sta na podlagi multiple regresije pomembna napovednika ocene vloge vodstva glede vpliva na ustvarjalnost vzgojiteljev. Rezultati kažejo, da bi v praksi in teoriji večji pomen lahko namenili tudi vodenju, ki spodbuja ustvarjalnost zaposlenih.