Nemške univerze in njihova politika v obdobju nacionalsocializma: naklepna politizacija vednosti, antiintelektualizem in odprava avtonomije

dr. Taja Kramberger

Povzetek:  Članek podaja sociohistorični kontekst in konceptno usmeritev nacionalsocialističnih univerzitetnih reform v tretjem rajhu. Avtorica prikaže ključne nacionalsocialistične univerzitetne modifikacije, katerih namen je bil v oblikovanju nove NS »politične univerze« in odpravi univerzitetne avtonomije. Nacionalsocialistična univerzitetna revolucija je skozi centralizacijo vodenja univerzitetnega delovanja in služb odpravila staro univerzitetno avtonomijo, znanstvene discipline pa integrirala v usodo nacije (s pomočjo aplikacij in njihove vpetosti v vojaško-industrijski kompleks), s čimer je bil vzpostavljen popoln nadzor nad vsebinskimi in formalnimi akademskimi aspekti. Ta prehod ni bil mogoč brez sodelovanja velike večine akademikov. Po akademski čistki nevšečnih kadrov leta 1933, ki jo je sprožil Zakon o obnovi poklicnega uradništva (Gesetz zur Wiederherstellung des Berufsbeamtentums) in v kateri so univerzitetno zaposlitev izgubili zlasti judje in levo usmerjeni kritični intelektualci, je leto zatem sledil še Zakon o reorganizaciji univerze (Gesetz über die Neuordnung der Universität), prek katerega je univerza postala zgolj veja NS političnega sistema, nadzorovanega s strani NSDAP. Razumevanje univerzitetnih strategij v tretjem rajhu ni povsem zunaj prepoznavanja recidivov avtokratske univerzitetne politike, ki jih lahko opazujemo v neoliberalni deregulaciji univerze.