Rousseau in Nietzsche: »Politika lastnega imena«
Eva D. Bahovec Povzetek:

Povzetek:  Prispevek predstavi Jeana-Jacquesa Rousseauja in problem enotnosti njegovega dela. Rousseauja kot avtorja družbene pogodbe in moderne teorije vzgoje poveže z Rousseaujem izpovedi in izpostavi pomen avtobiografije kot politične kategorije. Drugi del prispevka je osredotočen na primerjavo življenja, dela in avtobiografije Rousseauja in Nietzscheja ter njunega mesta v osemnajstem oziroma devetnajstem stoletju, pri čemer je v ospredju njun osnovni skupni problem: soočanje s sprijenostjo človeške civilizacije in z vzgojo kot zdravilom za sprijenost, eno in drugo pa je povezano z načinom, kako vsak od njiju vpiše samega sebe in svoje lastno ime v filozofijo. Prispevek se v nadaljevanju osredotoči na Rousseaujevo razsvetljensko zahtevo po transparentnosti in  samotransparentnosti ter jo poveže z Nietzschejem, njegovo zahtevo po samopreseganju in njegovo politiko lastnega imena, kakor jo definira Jacques Derrida. Prispevek sklene širša primerjava Rousseauja, Nietzscheja in Derridaja ob vprašanju, kako bo lahko »osebno« postalo »politično« prav s pomočjo vzgoje.

Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.