Od hotenja do večje voljnosti: fenomenološka kritika Rousseaujevega dela »O vzgoji«

Tyson E. Lewis Povzetek:

Povzetek:  Avtor v svojem članku zapiše kritiko Rousseaujeve metafizike volje s fenomenološke perspektive. Trdi, da Rousseaujev poudarek na volji kot primarni skrbi za zgodnjo vzgojo in izobraževanje označuje še zadnjo sled metafizične logike v zahodni filozofiji vzgoje. Vzpon pomena volje v progresivni pedagogiki je v povezavi z naraščajočim nihilizmom tehnične dobe, kjer je pomen skrčen na posameznikovo lastno hoteno samoustvarjanje in zanašanje nase. V tem Rousseaujevo poudarjanje volje ni rešitev, ampak notranji problem tega, kar Heidegger imenuje tehnično »postavje«. Kot alternativo diskurzu in praksi hotenega zasledovanja samokultiviranja in zanašanja nase se avtor obrne k teoriji študija Giorgia Agambena. Z dejanjem študija študirajoči ne prične hotene produkcije, ampak je namesto tega voljnejše odprt za sprejemanje potencialnosti tega, kar v nihilistični dobi še ostane.