Rousseaujeva teorija družbene pogodbe in njena dopolnila
Igor Pribac

Povzetek:  Članek osvetli mesto teorije družbene pogodbe med normativnimi legitimacijskimi teorijami politične oblasti in mesto Rousseaujeve pogodbene teorije v loku, ki ga poleg njegove tvorita še obe predhodni teoriji, tj. Hobbesova in Lockova. To mesto določi s pomočjo Berlinove opredelitve, ki Rousseauja uvršča med zagovornike »pozitivne svobode«, medtem ko sta Hobbes in Locke uvrščena med zagovornike »negativne svobode«. Po prikazu mest v formulacijah člena družbene pogodbe vseh treh omenjenih avtorjev, ki Berlinovo razvrstitev podpirajo, se članek sklene z opozorilom na Rousseaujeve koncepte državljanske vzgoje, državljanske religije in zakonodajalca, ki s samo zasnovo rušijo teorijo družbene pogodbe in prednost pravice pred dolžnostjo.

Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.