Obča, splošna in poklicna izobrazba

Zdenko Medveš

Povzetek:  Z analizo treh vrst razlogov, šolskosistemskih, družbeno-ekonomskih in spoznavnoteoretskih, skušamo pojasniti, zakaj je v razvoju izobraževalnih sistemov tako trdovratno vztrajanje pri dihotomijskosti splošne in poklicne izobrazbe. Posebno pozornost posvečamo zlasti družbenoekonomskemu dejavniku, saj dokaj dobro pojasnjuje, kaj v ustroju šolskega sistema terja ločevanje splošnega in poklicnega izobraževanja, pa tudi razkrinka lažno predstavo, da sta nezdružljivost in nemožnost za povezovanje splošnega in poklicnega znanja posledici spoznavnoteoretskih razlik med obema agregatoma znanja. K argumentom za povezovanje splošne izobrazbe s strokovno v organsko celoto smo pritegnili koncept kompetenc, kot ga uveljavlja projekt PISA. Posebej analiziramo tudi potencialne učinke filozofije tega projekta na elementarno in splošno znanje ter se opredeljujemo tudi do tega, da ključne kompetence po svoji naravi sicer ne morejo nadomestiti splošne izobrazbe, a najbrž predstavljajo izzive za dinamiziranje le-te. Na podlagi analize koncepta kompetenc ugotavljamo, da v naši šolski praksi niso veliko prispevale k zmanjševanju prepada med splošno in poklicno izobrazbo. Tudi programske prenove po letu 2007 kažejo, da so poskusi zbliževanja zgolj formalni in najpogosteje najdejo svoj izraz v vnašanju predmetov gimnazijskega tipa v poklicno/strokovno izobraževanje, to pa je seveda izvedljivo le na račun predmetov posameznih strokovnih in poklicnih področij. Odprto ostaja vprašanje, ali bi koncept kompetenc pomenil nedopustno pragmatizacijo splošne izobrazbe v osnovnih šolah in gimnaziji, vsekakor pa bi pomenil možnost za teoretizacijo poklicnega izobraževanja, zlasti v segmentu specialnega poklicnega znanja, ki ostaja še vedno bolj ali manj na ravni posnemanja in urjenja.