O (ne)moči splošne izobrazbe v slovenski srednji šoli

Stane Berzelak

Povzetek:  V razmišljanju, ki sem si ga še otežil z zgornjim naslovom, nočem in ne morem nastopati kot teoretik, temveč izključno kot praktik. Zato še toliko bolj iskreno upam, da bo moj zapis lahko v bralcih Sodobne pedagogike spodbudil vsaj kakšen premislek o vlogi in pomenu splošne izobrazbe v slovenski srednji šoli. V šolo hodim že skoraj petdeset let. Časovno celo s pogledom zgodovinarja kar spoštljivo obdobje mi je oblikovala izkušnja učenca, dijaka, študenta, učitelja, ravnatelja in člana številnih komisij, ki so se ukvarjale s srednješolskimi reformami. Na vsaki ravni pa sem bolj ali manj zavestno čutil, kako občutljiv je šolski sistem, ki usodno povezuje velik del vsake družbe (poleg neposredno vpletenih učiteljev, dijakov in njihovih staršev še celo vrsto z njimi povezanih ljudi, zainteresirane javnosti, pravih ali navideznih strokovnjakov ter politikov). In vedno znova sta ob šolskih razpravah nastajala dva problema: da se na šolstvo »zelo dobro spoznajo vsi« in da ob prepovršnih zgledih v tujini premalo cenimo svoj lastni šolski sistem.