Evropa gre v Šanghaj Vdor neoliberalizma v akademski svet

Taja Kramberger in Drago B. Rotar

Povzetek:  Univerze v Evropski uniji in ZDA, nekoliko manj pa tudi drugje, so izpostavljene spremembam, ki ne izhajajo ne iz njihove vloge družbene institucije, značilne za konstitucijo evropskih družb, ne iz znanstvenih in intelektualnih preokupacij, ki so razlog za obstoj te institucije. Po vrsti deklaracij, ki so poudarjale univerzitetno in intelektualno avtonomijo, svobodo raziskovanja in pravico vseh do izobraževanja, svobodno kroženje idej in spoznanj, je nastopilo obdobje odrivanja teh pridobitev v ozadje in utilitarnega utirjanja univerz, imenovanega sodelovanje z gospodarstvom. Javno financiranje javnega in vsem namenjenega izobraževanja je bilo – hkrati z razglašanjem »družbe znanja« – prikazano kot potrata, reforme spreminjajo univerze v podjetja, produkte raziskovalnega dela v performance, znanje v kompetence, vse skupaj pa v »prodajljivo blago«, a ni posebno iskano. To besedilo obravnava momente iz procesa banalizacije visokega izobraževanja, ki so ga sprožile in ga izvajajo neoliberalne vlade s pomočjo psevdoekonomskih načel konkurence za vsako ceno, in to med vsemi tipi družbenih subjektov. Sestavine tega vistosmerjanja (Gleichschaltung) so novorek, venalnost ljudi in dejanj, klientela, rangiranja in nenehna ocenjevanja z merili, ki absolutno ne ustrezajo nobeni intelektualni dejavnosti. Je to konec univerze in kar začetek novega mračnega veka?