Globalni izzivi socialne pedagogike: preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma
Nika Ferbežar

Povzetek:  Radikalizacijo opredeljujemo kot kognitivni, ideološki in/ali čustveni proces, ki lahko vodi do ekstremizma, medtem ko nasilni ekstremizem primarno razumemo kot obliko vedenja. Glede na to, da gre za kompleksna, večdimenzionalna pojava, ki sta globalno relevantna tudi v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema, ju v prispevku opredelimo kot socialnopedagoški vprašanji. Trenutno ta pojava znotraj slovenske socialne pedagogike še nista bila obravnavana, kar je najverjetneje povezano z odsotnostjo terorističnih incidentov na slovenskih tleh. Prispevek opredeljuje temeljne dejavnike tveganja za radikalizacijo oz. razvoj nasilnega ekstremizma med mladimi, kjer je poseben poudarek namenjen dejavnikom, ki lahko usmerjajo preventivna socialnopedagoška prizadevanja. Kljub pomanjkanju zanesljivih empiričnih podatkov prispevek obravnava tudi trenutna tuja spoznanja, temeljna za nadaljnji razvoj slovenske socialnopedagoške teorije in prakse v kontekstu preprečevanja radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Socialna pedagogika je predstavljena kot ključna protiutež sekuritizaciji vzgoje in izobraževanja, saj poudarja kompleksnost družbenega konteksta, odnos in principe socialnega vključevanja. Razvoj na dokazih utemeljenih, večdimenzionalnih socialnopedagoških pristopov je zato ključen za učinkovito preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma v izobraževanju ter za zagotavljanje vključujočih in demokratičnih vzgojno-izobraževalnih okolij.

Revija izhaja ob finančni podpori Javne agencije
za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost
Republike Slovenije.