Uporaba prožnih oblik pri izobraževanju na daljavo v visokem šolstvu na področju umetniških predmetov

Barbara Kopačin, Mirna Marić, Branko Radić, Urianni Merlin in Eda Birsa

Povzetek:  Strategije prožnih oblik v izobraževanju na področju umetniških predmetov so se nenehno spreminjale in izpopolnjevale, še posebej med epidemijo, ko so profesorji ustaljene strategije izobraževanja dopolnili s prožnimi oblikami, da bi bilo pridobljeno znanje študentov še vedno učinkovito in trajno. Ker je to področje še dokaj neraziskano, smo želeli s kvalitativno raziskavo ugotoviti mnenja profesorjev umetniških področij pedagoških fakultet v Sloveniji in na Hrvaškem o izvajanju študijskega procesa na daljavo z uporabo prožnih oblik izobraževanja. Vključenih je bilo 28 profesorjev, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje in ugotovili, da so ti vpeljali spremembe glede na lastne kompetence pri uporabi razpoložljive tehnologije in različne pogoje dela pri izvajanju študijskega procesa na daljavo. Ugotovili smo tudi, da bi nekateri določene novosti ohranili tudi pri izobraževanju v predavalnici, saj so se izkazale za učinkovite pri spoznavanju različnih umetniških vsebin. Opravljena raziskava bo pripomogla k razvoju ter bolj premišljeni uporabi prožnih oblik v izobraževanju na področju umetniških predmetov v visokem šolstvu tako na daljavo kot neposredno v predavalnici.