Pedagoški pristop učiteljev v razredu: glas gibalno oviranih dijakov

Magdalena Hanková

Povzetek:  Čeprav učitelji na splošno veljajo za glavne akterje, ki usmerjajo prilagajanje dijakov z gibalno oviranostjo na srednješolsko okolje, je manj znanega o tem, kako ti dijaki sami dojemajo dejanske pedagoške prakse, ki jih njihovi učitelji uporabljajo v razredu. Ker češko vzgojno-izobraževalno prakso uokvirja koncept šolske integracije, ta kvalitativna študija proučuje stališča gibalno oviranih dijakov o pristopih njihovih učiteljev. Za analizo podatkov, pridobljenih s polstrukturiranimi intervjuji, smo uporabili situacijsko analizo. Ugotovitve kažejo, da so srednješolci s prirojeno gibalno oviranostjo sprva dojemali pristope svojih učiteljev kot preveč tradicionalne, pri čemer so neizkušeni učitelji in učitelji z dolgoletno prakso izkazovali nižjo stopnjo sprejemanja potreb dijakov. Učitelji so imeli težave pri prilagajanju pouka – zlasti preverjanja in ocenjevanja znanja – individualnim potrebam dijakov. Po opredelitvi posebnih potreb in ustrezni prilagoditvi pedagoških praks pa so učitelji postopoma začeli uporabljati inkluzivne strategije za reševanje izobraževalnih potreb teh dijakov. Zato priporočamo strokovno usposabljanje učiteljev ter delo s para-strokovnimi delavci, starši in sodelavci, kar bo učiteljem olajšalo ustvarjanje inkluzivne pedagoške prakse.