Izobraževalne metafore: kako dijaki v Kirgiziji zaznavajo šole

Kishimjan Eshenkulova in Kadiyan Boobekova

Povzetek:  Članek na primeru postsovjetske Kirgizije proučuje, kako srednješolci dojemajo šole in izobraževanje s pomočjo metafor. V raziskavi je sodelovalo 1433 srednješolcev. Podatke smo zbrali med dijaki 9. in 10. razreda med terensko raziskavo (januar–februar 2020) v različnih regijah Kirgizije in nato analizirali njihove odgovore. Ugotovitve kažejo, da so sodelujoči v raziskavi prispevali 178 metafor o šolah. Udeleženci so uporabili 102 pozitivni metafori, 108 negativnih metafor in 32 metafor, ki so lahko tako pozitivne kot negative. Te metafore smo razvrstili v sedem glavnih tematskih sklopov in 18 podskupin, in sicer glede na njihove pomene. Raziskava je pokazala, da nekateri dijaki dojemajo šolo kot miren in prijeten kraj ter zanjo uporabljajo pozitivne besede: dom, družina, gnezdo, nebo, sonce, zvezda, luna, ocean, gora, vrt, roža, knjiga, knjižnica, ključ, sveča in prometni znak. Drugi pa svoje šole opisujejo kot prenatrpane, dolgočasne, nadzorovane in utesnjene prostore ter za opis šole uporabljajo različne negativne besede: zapor, kriminalni svet, tovarna, bolnišnica, laboratorij in hlev. Uporabljajo tudi metafore, kot so brezžični internet, splet, nočni klub, slavnostna dvorana, supermarket ter imena kirgiških in ruskih televizijskih oddaj, kot so Tamashow (humoristična oddaja), Modnyi prigovor (Modna obsodba) in Pust govoriat (Prazno govorjenje).