Odnos, motivacija in samoučinkovitost na področju izobraževanja odraslih na Hrvaškem Morana Koludrović in Ina Reić Ercegovac
Povzetek: Z raziskavo, ki jo predstavljamo v prispevku, smo želeli ugotoviti, kakšne so motivacijske značilnosti, odnos do izobraževanja odraslih in lastna učinkovitost udeležencev v formalnih programih izobraževanja odraslih na Hrvaškem. V raziskavi je sodelovalo 299 respondentov, ki so odgovarjali na vprašalnik o osnovnih demografskih podatkih ter na vprašalnik z lestvicami, ki so merile (i) odnos odraslih do izobraževanja odraslih (angl. Adult Attitudes Toward Adult Education Scale; Darkenwald in Hayes 1988), (ii) motiviranost za izobraževanje (angl. Academic Motivation Scale; Vallerand idr. 1992), ter (iii) splošno samoučinkovitost udeležencev (angl. General Self-Efficacy Scale; Ivanov 2002). Motiviranost smo analizirali s perspektive teorije samodeterminiranosti (Deci in Ryan 2008; Ryan in Deci 2000), ki vzpostavlja širok (družbeni, emocionalni in okoljski) okvir za razumevanje človekove motivacije. Rezultati kažejo, da obstaja povezava med odnosom do izobraževanja odraslih (občutek ugodja ob učnih dejavnostih, pripisovanje pomena izobraževanju odraslih, subjektivno vrednotenje le-tega) in notranjo motivacijo (za usvajanje znanja, doseganje ciljev, stimuliranost). Negativna povezanost je bila ugotovljena v razmerju do amotivacije, medtem ko ni bilo mogoče dokazati povezave z eksterno regulacijo.