Problemi učne motivacije v luči krize smotrov izobraževanja

Igor Bijuklič

Povzetek:  V prispevku preiskujemo, kako se izgubljeno soglasje o namenih vzgoje in izobraževanja odraža v problemih, ki jih skuša reševati učna motivacija, in kakšne so v tem pogledu pomanjkljivosti same učne motivacije. K vprašanju pristopamo po dveh poteh. Najprej z izpostavitvijo nekaterih temeljnih vidikov v konceptualizacijah motivacije in njihovega redukcionizma, kot sta behavioristična obravnava človeka in razumevanje različnih človekovih dejavnosti skozi zadovoljevanje potreb. Pregledali bomo njihove implikacije na področju vzgoje in izobraževanja s poudarkom na tem, kako obravnavajo vprašanje dobrega, skupnosti ter, ne nazadnje, kako obravnavajo cilje in smotre dejavnosti, ki jo podpirajo. V drugem koraku bomo s pomočjo idej humanistične tradicije preučili, kakšne posledice prinašajo instrumentalni pogledi, ki vzgojo in izobraževanje opredeljujejo z zunanjimi cilji, kako spreminjajo razumevanje tega področja ter, ne nazadnje, kje in kako spodnašajo dejavnosti in utemeljevanje institucionalne vzgoje in izobraževanja. V prispevku zagovarjamo tezo, da naraščajoče težave in potrebe po učni motivaciji sorazmerno odsevajo krizo smotrov na področju institucionalne vzgoje in izobraževanja, ki destabilizira prav pogoje za uspešno spoprijemanje s tako dolgotrajno in zahtevno dejavnostjo, kot je učenje.