Razvijanje koncepta kulturne dediščine s pristopom CLIL
Melita Lemut Bajec

Povzetek:  CLIL (Content and Language Integrated Learning) je interdisciplinarni didaktični pristop, pri katerem jezik postane orodje za doseganje ciljev, ki se vežejo na vsebine različnih nejezikovnih učnih disciplin. Tak pristop omogoča celostno obravnavo teme, stimulira delo na višjih taksonomskih ravneh in pripomore k vzgoji kritičnega misleca. Z raziskavo, izvedeno med 54 gimnazijci, smo želeli ugotoviti, ali pristop CLIL res daje boljše rezultate na preizkusu znanja; kako dijaki pristop doživljajo ter ali lahko s pristopom CLIL vplivamo na zavedanje o kulturni dediščini bolj kot z drugimi ustaljenimi učnimi pristopi. Kvantitativne in kvalitativne podatke smo pridobili prek spletnega vprašalnika, ki so ga izpolnili tako dijaki kot opazovalci; preizkus znanja na temo kulturne dediščine, ki so ga dijaki rešili pred izvedbo pedagoškega eksperimenta in po njej, pa nam je dal ugotovitve glede uspešnosti dijakov na različnih taksonomskih ravneh. Ugotovili smo, da je znanje statistično boljše na srednji taksonomski ravni in na celotnem preizkusu znanja; da med skupinama obstajajo statistično pomembne razlike v zadovoljstvu z učnim pristopom v korist kontrolne skupine, a da so dijaki eksperimentalne skupine pristop CLIL tudi pozitivno ocenili. Ugotovili smo tudi, da učni proces ne vpliva na zavedanje o kulturni dediščini. Ker je analiza kvalitativnih podatkov pokazala na številne potenciale pristopa CLIL, bi bilo smiselno razmišljati o razvoju modela, ki bi pristop CLIL pripeljal v gimnazijski program in ga s tem oplemenitil.

Za ogled celotnega besedila morate biti naročnik in se prijaviti.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.