Pogledi učencev in staršev na dvojezično osnovno šolo v Prekmurju

Mojca Medvešek

Povzetek:  Dvojezična šola v Prekmurju, ki obstaja že 60 let, je pogosto pod drobnogledom javnosti, politike in stroke. Postavlja se vprašanje njene pedagoške učinkovitosti, v ospredju pa so tudi finančni, kadrovski in drugi organizacijski vidiki dvojezične šole. V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo ugotavljali percepcije učencev in staršev o tem, ali je dvojezična šola ustrezna možnost za izobraževanje v maternem jeziku tako za manjšino kot za večino. Percepcije učencev in staršev smo ugotavljali s pomočjo ankete, izvedene med učenci tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja štirih dvojezičnih šol in njihovimi starši. Rezultati ankete kažejo, da dvojezično šolo zlasti podpirajo učenci in starši, ki so za svoj materni jezik navedli madžarščino ali oba jezika (slovenščino in madžarščino). Obstaja pa del prebivalcev (zlasti starši in učenci s slovenskim maternim jezikom), ki meni, da učenje madžarskega jezika v šoli ne bi smelo biti obvezno za vse. Stališč staršev in učencev, ki kažejo na manjši interes za znanje madžarščine, ni mogoče povezovati samo z (ne)kakovostjo oziroma (ne)učinkovitostjo dvojezične šole, temveč je to povezano tudi z manjšim interesom prebivalcev Prekmurja za učenje madžarščine, in sicer zaradi nižjega statusa madžarskega jezika, ki je posledica šibkejših ekonomskih in družbenokulturnih povezav z Madžarsko.