Družboslovje in možnosti formacije subjekta

Živa Kos

Povzetek:  Prispevek je poskus premišljanja pogojev in načinov formiranja učečih se subjektov v sodobni vzgoji in izobraževanju. Različni avtorji (Beck 2001; Collins 2013; Alvesson 2014; Apple 2013 idr.) opozarjajo na meje ponekod skrajnega individualizma, s katerimi se srečuje sodobna družba ter v njej posamezniki in posameznice. Zdi se, da pretirana navezava izobraževanja na trg dela tovrstne skrajnosti, med drugim tudi individualizma, še krepi. Čeprav je bila skrb za skupno vedno del racionalnosti vzgoje in izobraževanja, se je v zadnjih desetletjih krepilo predvsem instrumentalno pojmovanje učinkovitosti vzgoje in izobraževanja. Danes pa se že kot del odgovora na skrajnosti individualizacije ponovno aktualizira koncept refleksije (Biesta 2010; Alvesson 2016; Beck 2001). V tem okviru refleksijo tematiziramo kot regulativno idejo, ki omogoča razumevanje vpetosti posameznice, posameznika v družbene razmere, znotraj katerih se oblikujejo individualne in skupinske prakse. Na tem ozadju poskušamo skicirati pedagoške in raziskovalne možnosti, ki jih refleksija kot skrb zase in za skupno omogoča v razmerju do skrajnih oblik individualizma (Foucault 2007, 2008a; Bourdieu 2002, 1992, 1999).