Bosansko-hercegovska pedagogika med preteklostjo in prihodnostjo Dr. Snježana Šušnjara
Povzetek: Visokošolska pedagogika se je v BiH začela razvijati šele po drugi svetovni vojni na prvi univerzi, ki je bila ustanovljena leta 1949. Sprva je delovala le katedra pri Oddelku za filozofijo na novoustanovljeni Filozofski fakulteti v Sarajevu, potem je nastal Oddelek za pedagogiko in psihologijo, ki se je pozneje, leta 1988 – tik pred vojno v BiH, osamosvojil kot Oddelek za pedagogiko. Katedra za pedagogiko je bila torej uradno ustanovljena leta 1963, ob tem pa se sprašujemo, kdo so bili njeni prvi člani in kdo so bili študenti. Zanima nas, katerim idejam so sledili eni in drugi. Vsekakor sta bila ustanovitev in delovanje katedre za pedagogiko zelo pomembna za razvoj pedagoške znanosti v BiH. Profesorji Nikola Filipović, Branko Rakić, Petar Mandić in Aleksandar Bojkovski so od šestdesetih let 20. stoletja neposredno sodelovali v pripravi, konstituiranju in delovanju katedre, njenem poznejšem preoblikovanju v Oddelek za pedagogiko in psihologijo ter nato pri odcepitvi v ločen oddelek. Katedra za pedagogiko je prvo generacijo študentov vpisala leta 1963 in je poleg izobraževalne funkcije imela pomembno vlogo tudi pri razvijanju pedagoških znanosti, saj so dela njenih članov o pedagogiki vplivala na spremembo tokov znanosti v BiH, pa tudi širše. Hiter razvoj vzgojno-izobraževalnih institucij je vodil tudi v bolj suveren razvoj pedagoške teorije in prakse. Vse večje potrebe so zahtevale strokovnjake pedagoge za delo v šolah, podjetjih in socialnih službah. Skoraj vsi bodoči profesorji na katedri v Sarajevu so študirali in doktorirali v Beogradu. Večina teh študentov iz BiH, ki so takrat študirali v Beogradu, je imela končano učiteljišče in 2 do 3 leta delovne dobe, nekateri pa so imeli končano tudi višjo pedagoško šolo. Prej našteta imena so odprla nove poti, s tem ko so ti profesorji poleg razvojno aplikativnih tem preučevali tudi temeljna teoretska vprašanja pedagogike, objavljali znanstvenometodološko utemeljena dela, monografije, oblikovali in zbirali znanstveni podmladek, spodbujali izdajateljsko dejavnost in organizirali znanstvene simpozije.