Izkušnje vzgojiteljev in svetovalnih delavcev v vrtcih z izvajanjem samoevalvacije Janez Vogrinc in Vesna Podgornik
Povzetek: Izvajanje samoevalvacijskih raziskav je pomemben dejavnik zagotavljanja kakovosti vzgojnoizobraževalnega dela, saj omogoča notranji nadzor kakovosti delovanja institucije in razmislek o tem, v kolikšni meri so postavljeni cilji uresničeni. Samoevalvacija zagotavlja sprotne povratne informacije o izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa, na osnovi katerih oblikujemo načrt nadaljnjega delovanja. Izvajanje samoevalvacije je tudi pomemben dejavnik spodbujanja profesionalnega razvoja pedagoških delavcev, saj prispeva k boljšemu poznavanju in razumevanju lastnega pedagoškega dela. V prispevku so predstavljeni rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 72 svetovalnih delavcev in 398 vzgojiteljev iz 89 vrtcev. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto in na kakšen način vzgojitelji in svetovalni delavci v slovenskih vrtcih izvajajo samoevalvacijo. Velika večina vzgojiteljev in svetovalnih delavcev ocenjuje, da je izvajanje samoevalvacije za poklic, ki ga opravljajo, zelo pomembno oz. pomembno. Vzgojitelji v povprečju ocenjujejo, da so najbolj usposobljeni za postavljanje ciljev samoevalvacije (vsebinsko načrtovanje, kaj evalvirati itd.), svetovalni delavci pa najvišje ocenjujejo svojo usposobljenost za pisanje poročil in seznanjanje javnosti (drugih vzgojiteljev, staršev itd.) z ugotovitvami samoevalvacije.