Identitete med abstrakcijo in dejanskostjo

Johanna Hopfner

Povzetek:  Identitete abstrahirajo iz raznolikih življenjskih oblik in situacij ter le-te po nepotrebnem omejujejo. Na primeru naroda se da prikazati, da so abstrakcije bolj ali manj nasilne in imajo lahko za posledico (samo)morilsko obnašanje. Tudi redukcija na spol, kot bistvena značilnost identitete, se celo v dekonstruktivističnem namenu izkaže kot izsiljena perspektiva, zaradi katere dejansko obstoječih manevrskih prostorov več ne vidimo. V empirično pridobljenih izjavah otrok in mladostnikov zasledimo presenetljive dokaze, ki zadenejo bistvo verjetnih, toda tudi nasprotujočih si filozofskih uvidov. Resnične identitete so v nasprotju s tem – gledano fenomenološko – elementarna telesna izkušnja, ki si je ne moremo predstavljati brez povezave z zunanjim svetom. Identitete se da predvsem odprto oblikovati. Tudi te osnovane filozofske uvide potrjujejo otroci na svoj neobremenjen način.