Inflacija pri internem ocenjevanju v Sloveniji

Darko Zupanc in Matevž Bren

Povzetek:  O inflaciji ocenjevanja govorimo, če iz leta v leto višje ocene niso povezane z boljšim znanjem. Na to problematiko so že pred leti opozarjali strokovnjaki v ZDA ob vsakoletnem višanju povprečnih ocen (GPA), pa tudi v Sloveniji pri različnih predmetih splošne mature. Prispevek prikaže razlike (šolsko leto 1987/88 in 2005/06) v porazdelitvah ocen splošnega uspeha v osnovnih šolah v Sloveniji in visoko ocenjene notranje dele izpitov pri splošni maturi od leta 1995 do 2008. Raziskava potrdi napoved izpred devetih let, da so (bodo) ocene pri internih delih maturitetnih izpitov (ustni izpiti, laboratorijsko delo, seminarske naloge ipd.) iz leta v leto višje. V povprečju se že približujejo 90 % možnih točk, pri nekaterih predmetih pa je ta odstotek celo presežen. Raziskava analizira ocene pri internih delih maturitetnih izpitov po skupinah predmetov, ki imajo enak delež (20 %, 25 %, tudi 30 % in 40 %) internega dela. Ocene so višje pri skupinah predmetov, ki imajo večji interni delež maturitetne ocene, najhitreje pa naraščajo ocene pri internem delu v skupini s 30-odstotnim deležem. Drugo najvišjo stopnjo medletnega naraščanja imata skupini s 40- in 25-odstotnim internim delom, kjer pa skupina s 40-odstotnim deležem interne ocene že v izhodišču (leto 2000) začenja znatno više. Najmanjši letni prirast ima skupina predmetov z najnižjim, 20-odstotnim internim deležem. Vsi trendi naraščanja med leti so statistično pomembni. Da lahko govorimo o inflaciji ocen, da torej višje ocene ne izhajajo iz več in boljšega znanja, potrdijo raziskave povezanosti med oceno pri internem in eksternem delu mature (korelacije so razmeroma nizke), in »poskus« maturitetne komisije, ki je pri preverjanju enakih ciljev primerjala ocene, s katerimi so kandidate ocenili učitelji in zunanji ocenjevalci.