Hrvaška izobraževalna politika v kontekstu vzgoje in izobraževanja za državljanstvo

Marina Diković

Povzetek:  Ena od prednostnih nalog sodobne vzgoje in izobraževanja, pa tudi vseživljenjskega izobraževanja je usposobiti učence, da bodo dejavno sodelovali v skupnosti in prispevali vanjo ter tako postali obveščeni, dejavni in odgovorni, opolnomočeni državljani. Vzgojo in izobraževanje za državljanstvo, katere namen je zagotoviti državljansko pismenost, je večina evropskih držav, tudi tranzicijske, vključila v svojo izobraževalno politiko kot poseben, ekspliciten cilj. Namen tega članka je preučiti in primerjati koncept vzgoje in izobraževanja za državljanstvo iz hrvaške izobraževalne politike obveznega (osnovnošolskega) izobraževanja v evropskem kontekstu. V veljavnem Učnem načrtu in programu za osnovno šolo (2006) je vzgoja in izobraževanje za državljanstvo vključena v sklop integriranih vsebin, v predlogu Nacionalnega okvirnega kurikula za predšolsko vzgojo in splošno obvezno izobraževanje v osnovni in srednji šoli (2008) pa je opredeljena kot medpredmetna tema, modul ali učni predmet. Na podlagi izsledkov raziskav s tega področja in svojega preučevanja posebej poudarjamo potrebo po terminološki in vsebinski opredelitvi in vključitvi vzgoje in izobraževanja za državljanstvo v hrvaško izobraževalno politiko, saj je to prvi pogoj, da se bo vzgoja in izobraževanje za državljanstvo tudi izvajala.