Veljavnost kvantitativnih empiričnih raziskav na vzgojno-izobraževalnem področju Dr. Janez Sagadin
Povzetek: Za veljavno šteje avtor raziskavo, ki nas pripelje do veljavnih izsledkov (ki držijo, so verodostojni). Opredeljuje tele pogoje za veljavnost kvantitativnih empiričnih raziskav vzgoje in izobraževanja: veljavnost postopkov zbiranja podatkov/merjenja kot pogoj za veljavnost zbranih podatkov, veljavnost postopkov analize podatkov kot pogoj za veljavnost rezultatov analize, veljavnost posplošitev in veljav-nost vzročnih razlag ali sklepov. Nakazuje, kako tem pogojem zadostiti in v čem so vzroki motenj veljavnosti v okviru posameznih pogojev. Ugotavlja, da se lahko popolni izpolnitvi pogojev in s tem tudi popolni veljavnosti raziskav le bolj ali manj približamo. (Ne omejuje pa navedenih pogojev in tudi sicer ne vsega metodološkega v svoji razpravi samo na raziskave vzgoje in izobraževanja.) V zvezi s prvim pogojem posebno opozarja na prednost merskega modela konfirmatorne faktorske analize v primerjavi z merskim modelom klasične testne teorije. Pri obravnavi drugega pogoja je poudarek na veljavnosti statističnih postopkov analize podatkov (statistična veljavnost raziskave). V okviru obravnave tretjega pogoja so v ospredju pogoji za veljavnost posplošitev z verjetnostnih vzorcev na ciljne populacije (statistična indukcija), poudarjen pa je tudi vsebinski vidik posploševanja. Za neverjetnostne vzorce je nakazana pot do notranje veljavnosti ugotovitev in arbitrarnost sklepanja na ciljne populacije (ker uporaba statistične indukcije pri teh vzorcih ni možna). Razprava o veljavnosti posplošitev pri eksperimentalnih raziskavah pa je organsko vpeta v obravnavo veljavnosti vzročnih razlag. Avtor navaja pogoje za obstoj vzročne zveze med dvema spremenljivkama oziroma kriterije za presojo, ali gre za tako zvezo. Pove, da je za kvantitativne empirične raziskave značilen induktivno-deduktivni pristop ali postopek: najprej deduktivno pridobljena in teoretsko preverjena (verificirana) kavzalna hipoteza (hipoteza o vzročni zvezi) in nato empirično preizkušanje te hipoteze, namreč preizkušanje, ali ima hipoteza (in vzročna razlaga v njej) podporo v empiričnih podatkih, ustrezno zbranih in analiziranih. ^e jo ima, štejemo v tem smislu vzročno razlago za veljavno. Empirično preizkušanje kavzalnih hipotez je v prispevku podrobneje prikazano za eksperimentalne raziskave (za slučajnostne in za neslučajnostne eksperimente, zlasti za tiste, ki so bolj uporabni na vzgojno-izobraževalnem področju). Poudarjena je vloga notranje veljavnosti eksperimenta pri tem preizkušanju. Za neksperimentalne raziskave je omenjeno preizkušanje nakazano v krajši obliki, tudi postopki, ki jih opredeljuje SEM (Structural Equation Model(l)ing, modeliranje strukturnih enačb).