Socialni konteksti in ocenjevanje govorne kompetentnosti malčkov in malčic

Dr. Urška Fekonja Peklaj in dr. Ljubica Marjanovič Umek

Povzetek:  Govorni razvoj poteka v obdobju malčka zelo hitro, tako z vidika kakovostnih kot tudi količinskih razvojnih sprememb. Na razvoj govora vpliva več dejavnikov, med njimi sta predvsem pomembna malčkov spol in izobrazba njegovih staršev. Ker je obdobje malčka kritično obdobje za razvoj govora pa tudi zgodnje in poznejše pismenosti, raziskovalce pogosto zanima, s katerimi pripomočki ter v kakšnih socialnih kontekstih lahko zanesljivo in veljavno ocenimo malčkovo govorno kompetentnost. V prispevku sta predstavljeni dve slovenski študiji, v kateri so bili vključeni malčki, stari od 16 do 30 mesecev, ki so obiskovali vrtec. Za ocenjevanje malčkove govorne kompetentnosti sva uporabili Listo razvoja sporazumevalnih zmožnosti za malčke, stare od 16 do 30 mesecev (Marjanovič Umek, Fekonja, Kranjc in Bajc 2008 a). V prvi študiji sva na vzorcu 953 malčkov proučevali učinek malčkovega spola in izobrazbe staršev na govorno kompetentnost malčkov; v drugi študiji pa sva na vzorcu 140 malčkov analizirali ujemanje med ocenami, ki so jih o govorni kompetentnosti malčkov podali njihovi starši in vzgojiteljice v vrtcu. Dobljeni rezultati prve študije so pokazali, da sta spol malčkov in izobrazba njihovih staršev pomembna dejavnika malčkove govorne kompetentnosti. Starši so govor malčic na večini lestvic ocenili z višjimi ocenami kot govor malčkov, prav tako pa so starši z višjo izobrazbo svoje malčke ocenili z višjimi ocenami kot starši z nižjo izobrazbo. Ugotovitve druge študije pa kažejo, da kljub različnim kontekstom, v katerih starši in vzgojiteljice poslušajo malčke in se z njimi pogovarjajo, njihov govor ocenjujejo relativno podobno. Malčkov spol in izobrazba staršev pa nista enako učinkovala na ocene staršev in vzgojiteljic.