Uporaba vavčerjev v vzgoji in izobraževanju

Maja Bosanac in Radovan Grandić

Povzetek:  Področje vzgoje in izobraževanja je danes priča številnim spremembam, ki se dogajajo v na znanju temelječem gospodarstvu. Je v fazi preoblikovanja, zlasti v smeri dekonstrukcije pedagogike kot znanosti. Eden od pomembnih dejavnikov, ki prispevajo k dekonstrukciji in redefiniciji vzgoje in izobraževanja, je njuna vse obsežnejša privatizacija na različnih ravneh, ki se ponuja kot eden od pristopov v okviru globalnih izobraževalnih politik. Namen tega prispevka je predstaviti uporabo vavčerjev v vzgoji in izobraževanju kot enega od načinov uresničevanja javno-zasebnih partnerstev. Zaradi celovitega pristopa prispevek poudari prednosti in izzive uporabe vavčerjev v vzgoji in izobraževanju. Članek prinaša aktualen pregled literature o javno-zasebnih partnerstvih v vzgoji izobraževanju in vavčerje predstavi s pedagoškega in ne pretežno ekonomskega vidika. Poleg tega predstavi izobraževalne politike, namenjene večji izbirnosti šol, ki jih predlaga Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in so povezane z uporabo vavčerjev v obveznem izobraževanju. Predstavljene so tudi pobude za uporabo vavčerjev v visokem šolstvu, ki so sicer manj raziskane. Namen tega prispevka je osvetliti pomen znanja o širšem socialno-ekonomskem vidiku vavčerjev in posebnostih uporabe le-teh na različnih stopnjah vzgoje in izobraževanja. Ne glede na to, kakšen je naš osebni odnos do takšnega pristopa, ali zagovarjamo tržna načela v vzgoji in izobraževanju ali jim nasprotujemo, postaja v denje o tem, kaj predstavljajo vavčerji, vse pomembnejše za vse, ki so neposredno ali posredno del vzgoje in izobraževanja.