Formativno spremljanje kot pot do kakovostnejšega znanja Mojca Mihelič in Eva Zore
Povzetek: Formativno spremljanje znanja učenca velja za most med procesoma učenja in poučevanja. Osrednjo vlogo imata podajanje povratnih informacij in razvijanje učenčeve sposobnosti samovrednotenja. Gre za to, da se učitelj iz vloge podajalca znanja preusmeri v vlogo usmerjevalca znanja. Formativno spremljanje poveča kakovost znanja in vodi v večjo vpetost učencev v proces učenja ter spodbuja njihovo odgovornost za lastno znanje in učenje. To je posredno že vključeno v proces pouka na marsikateri šoli, v mednarodnem programu The International Baccalaureate (IBO) pa je ocenjevanje mogoče šele po predhodnem formativnem spremljanju. Članek tako kaže na razhajanja v razumevanju pomena formativnega spremljanja v dveh uveljavljenih sistemih šolanja, ko je v enem podlaga za ocenjevanje in sestavni del končne ocene, in vzporedno aktivnostjo preverjanja znanja kot sestavino formativnega spremljanja v nacionalnem programu, ki po pravilniku ne sme biti upoštevana pri oceni. Končna ocena je v nacionalnem programu tako le posnetek trenutka in ne dovoljuje upoštevanja uspešnosti parcialnih preverjanj, ki sproti dajejo otrokom in staršem aplikativne in koristne informacije, kakšno je otrokovo znanje oz. njegov napredek v znanju. Dovršeni načini pouka, kot so individualizacija, diferenciacija in personalizacija, so kakovostna orodja formativnega spremljanja, saj spodbujajo vseobsežnost, kritično mišljenje, motivirajo zvedavost in domišljijo ter krepijo spajanje znanja različnih področij.