Pedagoška enota kot oblika dela z učenci, katerih materni jezik ni učni jezik, v javni šoli v Franciji Špela Bajželj
Povzetek: V besedilu obravnavamo sistemsko ureditev vključevanja učencev, katerih materni jezik ni francoščina, v programe obveznega šolanja v Franciji. Način vključevanja in šolanja v Franciji opredeljuje Okrožnica o organizaciji šolanja novoprispelih učencev, katerih materni jezik ni francoščina. Ta predpisuje, da se vsi šoloobvezni učenci ob prihodu v Francijo vpišejo v redni oddelek, ki ga obiskujejo enako stari, lahko tudi leto ali dve leti mlajši učenci, v skladu z izkazanim znanjem matematike, in hkrati še v pedagoško enoto za novoprispele učence, katerih materni jezik ni francoščina, kjer se učijo francoščine kot drugega jezika in jezika šolanja. Ugotavljamo, da imajo nekateri centri akademij za šolanje novoprispelih otrok, katerih materni jezik ni francoščina, in otrok iz popotniških družin (fr. centre académique pour la scolarisation des enfants nouvellement arrivés et des enfants issus de familles itinérantes et de voyageurs) pripravljena navodila, ki natančneje določajo sprejem in način šolanja teh otrok. V nadaljevanju predstavljamo sistem razvrščanja Centra akademije Lille, v skladu s katerim se za učence oblikuje sprejemno-inkluzivni načrt, ki določa obseg vključenosti v pedagoško enoto (od 0 do 21 ur tedensko) oz. obseg individualne učne pomoči za učenje francoskega jezika (skupno do 40 ur), obseg individualne učne pomoči in obseg obšolskih dejavnosti. V drugem delu analiziramo, kako trenutna ureditev preprečuje segregacijo učencev, in problematiziramo odsotnost jasnih kriterijev za izključitev učencev iz pedagoške enote. V zadnjem delu prispevka problematiziramo pomanjkanje priznanja pomena maternega jezika učencev, katerih materni jezik ni učni jezik. Njegov pomen je vzpostavljen zgolj na deklarativni ravni in ne zagotavlja dejanskih možnosti učenja maternega jezika.