Zdravi razum kot mesto boja za univerzalnost
Mojca Kovač Šebart

Povzetek:  V besedilu privzemamo tezo, da se ideologija udejanja v naših zdravorazumskih pomenih in praksah, zato moramo, če želimo »prekiniti prevlado« partikularnosti v vzgoji v javnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, preučiti »delovanje zdravega razuma kot mesta boja« (Apple 2018, str. 267) ter ga zasesti z univerzalnimi vrednotami in dolžnostmi, ki so vpisane v človekove pravice. Vzgoja v javni vzgojno-izobraževalni ustanovi v območju temeljnih skupnih vrednot, ki si jih delijo različni partikularni vrednotni sistemi, tako ne sme ostati »nereflektirana«. Tudi prevladujoče družbene norme in različne kulturne specifike, zlasti ko vodijo ravnanja in odločitve, je treba reflektirati v okviru skupnih vrednot in norm, ki imajo univerzalno veljavo. Naloga šole namreč je, da si prizadeva, da učenci skupne vrednote in norme ponotranjijo in jih kot načela uporabijo v različnih konkretnih okoliščinah. To omogoča, da je zdravorazumsko rezoniranje pri vrednotah, ki si jih delimo, »pri vseh enako« (Medveš 2018, str. 48). Z razpravo se odzivamo tudi na »filozofsko poglobitev« obravnavane problematike (prav tam) in pokažemo, da priporočil, naj učitelj v šoli vzgojno ravna po »zdravi pameti«, ne zasmehujemo, temveč jih ves čas obravnavamo še kako resno.

Za ogled celotnega besedila morate biti naročnik in se prijaviti.
Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.