Medkulturno terensko delo kot strategija priprave bodočih učiteljev za poučevanje romskih učencev v Srbiji

Dr. Sunčica Macura in  Bojana Dimitrijević

Povzetek:  Diskriminacija, neustrezna kakovost pouka, manjša pričakovanja učiteljev ter (ne)zadostne ocene so nekatere od večjih ovir, s katerimi se učenci, ki v Srbiji pripadajo romski narodni manjšini, soočajo pri doseganju zahtevnejših učnih ciljev in pri celoviti družbeni participaciji. Raziskave o stališčih učiteljev in študentov pedagoških programov do romskih učencev kažejo, da bi bilo smiselno okrepiti njihovo pripravo za pedagoško delo s temi učenci. Zato je namen tega besedila odgovoriti na dve vprašanji: (a) ali medkulturne terenske izkušnje, ki jih študentje razrednega pouka pridobijo z neposrednim praktičnim delom na terenu, prispevajo k njihovi ozaveščenosti o ovirah, s katerimi se romski učenci soočajo pri učenju ter socialni participaciji v šoli, in (b) ali je ozaveščenost o teh ovirah študente pripravila k nadaljnji refleksiji o izzivih na področju izobraževanja, s katerimi se srečujejo romski otroci. V vzorec je bilo zajetih 16 poročil, ki so jih o svoji medkulturni terenski izkušnji, kot je npr. obisk romske družine s šoloobveznim otrokom, pripravili študentje razrednega pouka. Ugotovitve kvalitativne analize poročil kažejo, da so študentje prepoznali štiri kategorije ovir: revščino, diskriminacijo v šoli, predsodke večinske družbe ter neinkluzivno šolsko kulturo. Peto kategorijo, tj. odnos romskih staršev do izobraževanja, pa je mogoče interpretirati kot izraz subjektivnih prepričanj in odnosa samih študentov do Romov. Polovica poročil je vsebovala tudi refleksijo študentov o njihovi terenski izkušnji. Na podlagi ugotovitev raziskave v prispevku je v sklepnem delu navedenih tudi nekaj implikacij za nadaljnje raziskave ter za institucije, ki izvajajo programe začetnega izobraževanja učiteljev.