Ugotavljanje, zagotavljanje in razvoj kakovosti srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja

Aleksandra Grašič in dr. Katja Jeznik

Povzetek:   V prispevku avtorici povzameta zgodovino zagotavljanja kakovosti srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja (v nadaljevanju PSI) na evropski in državni ravni, sledi dosedanjih nacionalnih poročil o kakovosti PSI ter primer trenutno aktualne metode celovitega sistema zagotavljanja kakovosti izobraževalnih institucij, tj. kolegialne presoje (v ang. peer review). V sklepnem delu povzameta evropske in nacionalne razvojne usmeritve na področju zagotavljanja kakovosti PSI ter se do spodbujanja k učnim izidom usmerjenega učenja, ki poteka tudi prek sistemov zagotavljanja kakovosti, kritično opredelita. Besedilo dopolnita s primeri projektov, tujih zgledov ter sporočil ključnih razvojnopolitičnih dokumentov, ki so vplivali na razvoj zagotavljanja kakovosti PSI v Sloveniji. Skrb za kakovost PSI je živa, vendar gre za dolgoročen proces, ki lahko kot vrednota zaživi šele, če je ustrezno podprt tako na sistemski ravni (zakonodaja, skrb za analizo kazalnikov kakovosti, sodelovanje v mednarodnem prostoru) kot tudi na ravni izvajalcev izobraževanja (sistemsko ovrednoteno delo šolskih komisij za kakovost, vključevanje v mreže, skrb za samoevalvacijo ipd.). Posebnost PSI v primerjavi s preostalimi douniverzitetnimi ravnmi izobraževanja je, da so pomembni partnerji v procesu izobraževanja delodajalci kot soizvajalci praktičnega dela PSI. To pa je segment PSI, kjer naj bi se prizadevanja za razvoj kakovosti v bližnji prihodnosti še okrepila.