Ugotavljanje predbralnih zmožnosti
Ivanka Bider Petelin

Povzetek:   Za boljše spopadanje s specifičnimi učnimi težavami na področju branja je pomembna zgodnja obravnava in posledično zgodnje odkrivanje primanjkljajev. Raziskava obravnava preizkušanje instrumenta, s katerim želimo odkriti otroke s slabše razvitimi predbralnimi zmožnostmi. V teoretičnem izhodišču so predstavljeni različni dejavniki, ki vplivajo na učenje branja – torej predbralne zmožnosti – in jih morajo otroci usvojiti, preden se začnejo učiti branja. To so: vidno razlikovanje, fonološko zavedanje, hitro avtomatizirano poimenovanje, kratkotrajni spomin, besedišče in razumevanje. V slovenskem prostoru nimamo standardiziranega instrumenta, ki bi ocenjeval izključno predbralne zmožnosti na prej omenjenih področjih. Po vzoru tujih in domačih uveljavljenih instrumentov oziroma preizkusov smo oblikovali enoten nabor preizkusov za ugotavljanje predbralnih zmožnosti. Preizkuse smo uporabili na vzorcu 84 otrok v starosti od pet do sedem let. Raziskava potrjuje, da imajo otroci prvega razreda v povprečju bolj razvite predbralne zmožnosti kot predšolski otroci. Potrjuje tudi, da ni pomembnih razlik med dečki in deklicami. Rezultati kažejo, da oblikovan instrumentarij omogoča prepoznavanje otrok, pri katerih se pojavlja tveganje za nastanek učnih težav na področju branja.

Revija izhaja ob finančni pomoči Javne agencije
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.