Kaj v javno vzgojno-izobraževalno ustanovo prinaša zahteva po spoštovanju vrednotnega okvira človekovih pravic?

dr. Mojca Kovač Šebart

Povzetek:  V prispevku obravnavamo koncept človekovih pravic in dolžnosti v kontekstu vzgoje in izobraževanja. V prvem delu razprave utemeljujemo, da človekovih pravic ni mogoče razumeti le kot pravno, ampak tudi – ali še zlasti – kot etično normo, saj gre za koncept, ki vključuje temelje sodobne družbene moralnosti in kot tak prinaša določene zahteve tudi v zvezi s poučevanjem oz. vzgojo in izobraževanjem. To med drugim pomeni, da morajo biti človekove pravice kot temeljne vrednotne matrice sodobnosti vzpostavljene kot trdna in nedvoumna točka gotovosti, iz katere izhajajo in na katero se opirajo vzgojna ravnanja v demokratični javni VI-ustanovi. V drugem delu prispevka s konkretnimi primeri prikažemo, kako ta vrednotni okvir strokovnim delavkam in delavcem nalaga, da udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa posredujejo znanje in jih vzgajajo skladno s konsenzualno sprejetimi in ustavno obvezujočimi kulturnimi normami ter iz njih izpeljanimi načeli in vrednotami ter vztrajajo pri njihovem udejanjanju. Kot posebej poudarimo, šole ne smejo zanemariti, da vrednote, na katerih temeljijo ustava in mednarodne konvencije (te pa so utemeljene na konceptu človekovih pravic in dolžnosti), niso naključno izbrana serija vrednot, da ne gre za preprost spisek, ampak za mrežo med seboj povezanih vrednot in norm, ki druga drugo podpirajo in katerih relevantnost se je potrdila v daljšem obdobju, njihov status pa je tudi formalnega značaja za Slovenijo kot državo.