Jezikovni potrošnik in potrošnica

Marko Stabej

Povzetek:  Prispevek razpravlja o ciljih jezikovnega izobraževanja v slovenskem okolju in v zvezi s tem postavlja nekaj splošnih tez. Ob tem izraža dvom o smiselnosti šolske obravnave normativnih besedilnih vzorcev, saj so ti po šolanju za govorce neuporabni in ne prispevajo k resnični jezikovni in komunikacijski zmožnosti posameznikov. Nadalje na primeru Slomškove učne knjige »Blaže in Nežica v nedelskej šoli« (1857) pokaže, da ima šolsko posredovanje besedilnih vzorcev tudi vlogo vzpostavljanja oziroma ohranjanja družbene hierarhije. Močno ideološko zaznamovan je tudi pouk slovenščine kot večinskega prvega jezika v Republiki Sloveniji. Za cilj jezikovnega izobraževanja prispevek namesto lika vsestranskega kompetentnega govorca predlaga lik jezikovnega potrošnika.