Vloga jezika in socialnih kontekstov pri razvoju mišljenja in oblikovanju znanja

Ljubica Marjanovič Umek

Povzetek:  V prispevku obravnavamo znanje, ki ga pripoznava sociokulturna teorija Vigotskega, njegovih učencev in sodobnikov. Gre za koncept porajajočega se znanja in znanja, ki se oblikuje tako z izkušnjami kot tudi z informacijami in razumevanjem, otrokovo lastno dejavnostjo in v samem procesu poučevanja. Posebej nas zanima vloga jezika, ki – kot pravi Halliday – omogoča, da izkušnje postanejo znanje; ob tem Kress navaja, da jezik kot semiotična raztopina omogoča prenos izkušenj na predstavno raven. Nadalje se ukvarjamo z otrokovim govorom kot pomembnim napovednikom šolske uspešnosti in z jezikovnim kodom, ki so ga otroci deležni v formalnem okolju vrtca in šole. Ob tem nas zanima tudi vgrajenost posameznih elementov sociokulturne teorije v slovenske vrtce in šole.