Doseganje temeljnih in najvišjih ravni pismenosti slovenskih učenk in učencev v rezultatih raziskave PISA1

Mojca Štraus in Neja Markelj

Povzetek:  Rezultati zadnje raziskave PISA, ki so bili objavljeni decembra 2009, so sprožili polemike o doseganju ustreznih ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti slovenskih učencev. Raziskava je pokazala, da imajo slovenski 15-letniki v povprečju nižje bralne dosežke kot njihovi vrstniki v državah OECD-ja in EU-ja. V članku iz podatkov PISE iz let 2006 in 2009 za posamezne srednješolske izobraževalne programe ugotavljamo deleže slovenskih 15-letnikov v 1. letnikih srednjih šol, ki dosegajo najvišje ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, ter deleže dijakov, ki pri le-teh ne dosegajo niti temeljnih ravni. Pričakovano najvišje ravni praviloma dosegajo dijaki gimnazijskih programov in zelo majhen odstotek dijakov tehniško-strokovnih programov. Doseganje temeljnih ravni je vsaj na enem področju težava za četrtino dijakov tehniško-strokovnih šol, za kar tri četrtine dijakov srednjih in za skoraj vse dijake nižjih poklicnih programov. Še več, v nižjih poklicnih programih več kot 60 % dijakov ne dosega temeljnih ravni na nobenem od omenjenih preverjanih področij.