Zaprtje vrtcev in šol kot posledica epidemije covida-19: Kako se počutijo otroci? Ljubica Marjanovič Umek, Kaja Hacin Beyazoglu in Urška Fekonja
Povzetek: Namen kvalitativne raziskave je bil na podlagi neposrednega poročanja otrok preučiti, kako se med zaprtjem vrtcev in šol zaradi epidemije covida-19 počutijo predšolski in šolski otroci. Zanimalo nas je tudi, kako njihove morebitne čustvene in vedenjske težave ocenjujejo starši ter s katerimi težavami se starši spoprijemajo v času epidemije. V vzorec je bilo vključenih 40 predšolskih (povprečna starost je bila 5;6 let) in 17 šolskih otrok (povprečna starost je bila 7;5 let). Odgovore otrok o njihovem počutju smo zbrali s pomočjo polstrukturiranega pogovora, starši so ocenili prisotnost čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih, od staršev pa smo pridobili tudi podatke o njihovi delovni obremenitvi v času zaprtja vrtcev in šol, varstvu otroka ter težavah, ki jih imajo v času, ko otrok ne hodi v vrtec/šolo. Največji delež predšolskih otrok je odgovoril, da so se počutili dobro, nekaj manj pa, da so se počutili slabo ali dobro in slabo hkrati, medtem ko se je največ šolskih otrok počutilo slabo. Otroci so navajali tako pozitivne kot negativne vidike karantene, in sicer so kot negativni vidik najpogosteje omenjali socialno izolacijo od prijateljev, šolski otroci pa tudi delo za šolo. Večina otrok ni izražala izrazitih vedenjskih in čustvenih težav. Večina staršev je navajala težave pri usklajevanju delovnih obveznosti, ukvarjanja z otrokom ter pomoči otroku pri šolskem delu. Ugotovitve raziskave ponujajo izhodišča za razmislek o pomenu odprtja vrtcev in šol med epidemijo ter oblikovanja podpore za starše in otroke pri učinkovitem spoprijemanju z negativnimi posledicami zaprtja.