Profesionalni razvoj učiteljev na področju inkluzivne vzgoje in izobraževanja: primer Srbije

Dr. Nataša Matović in dr. Vera Spasenović

Povzetek:   Usposobljenost učiteljev in drugih strokovnjakov za delo v inkluzivnem okolju je pomemben predpogoj za izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter otrok iz drugih ranljivih skupin znotraj rednega šolanja. Uvedba inkluzivnega izobraževanja v Srbiji je sprožila razpravo o tem, kako so učitelji pripravljeni na inkluzijo (vključevanje). Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji razrednega in predmetnega pouka v Srbiji ocenjujejo svojo pripravljenost na delo z otroki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, kakšne so koristi in učinki nekaterih oblik strokovnega razvoja na njihovo usposobljenost za delo v inkluzivnem okolju ter možne razlike med razrednimi in predmetnimi učitelji. Raziskovalni vzorec je zajel 212 učiteljev iz petih osnovnih šol v Beogradu. Podatke smo zbrali z anketiranjem in lestvičenjem. Izsledki raziskave kažejo, da učitelji ocenjujejo svojo usposobljenost za delo z otroki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju kot povprečno, v začetnem izobraževanju in udeleževanju na seminarjih pa vidijo zelo skromne koristi. Obenem menijo, da je učinek seminarjev predvsem poglabljanje teoretičnega znanja, manj uporabni pa so bili pri izboljšanju potrebnih veščin, še posebno tistih, ki so namenjene spreminjanju odnosa do izobraževanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju znotraj rednega šolanja. Članek obravnava možne razloge za takšno stanje in ponuja priporočila za možnosti izboljšanja učiteljskih veščin za inkluzivno prakso.