Razmislek o razumnih prilagoditvah za študente s posebnimi potrebami z vidika različnih perspektiv

Adrijana Biba Rebolj

Povzetek:  V strokovni literaturi opažamo manko teoretične podlage, ki bi tvorila koncept prilagoditev za študente s posebnimi potrebami, zaradi česar pri prilagajanju študijskega procesa zanje nemalokrat naletimo na nejasnosti in zadrege. Napačno razumevanje smisla prilagoditev, strah pred zniževanjem akademskih standardov, občutek nekompetentnosti pri načrtovanju in izvajanju prilagoditev, neizkušenost pedagoških delavcev na eni strani in negotovost študentov na drugi so le nekatere izmed njih. Kadar govorimo o prilagoditvah za študente s posebnimi potrebami, lahko v splošnem govorimo o dveh dimenzijah: prilagoditvah na deklarativni ravni ali makroravni ter prilagoditvah na medosebni ravni ali mikroravni, ki je predmet obravnave v tem prispevku. Koncept prilagoditev za študente s  posebnimi potrebami na mikroravni razumemo kot interakcijo med pedagoškim delavcem in študentom s posebnimi potrebami, ki je zaznamovana s stališči in pričakovanji obeh deležnikov do prilagoditev. Pri tem se srečamo z dvema perspektivama – perspektivo akademskih standardov in perspektivo kompetentnega študenta –, na podlagi katerih lahko razumemo prilagoditve. Ugotavljamo, da je ideja prilagoditev znotraj posamezne perspektive razumljena različno, kar lahko privede do konfliktov in s tem do prilagoditev, ki niso takšne, kot bi morale biti. S pomočjo predstavljenih različnih perspektiv prilagoditev za študente s posebnimi potrebami na mikroravni skušamo pojasniti, zakaj prihaja do tovrstnih nejasnosti, in s tem prispevati k iskanju pravičnih, razumnih, učinkovitih in uporabnih prilagoditev za vse udeležence v tem procesu.